Čustvena inteligentnost (Lulik, 2010)

Povzetek

Čustvena inteligentnost je sposobnost izražanja, uravnavanja in prepoznavanja čustev pri sebi in drugih. Izraz čustvena inteligentnost sta prva uporabila leta 1990 Salovey in Mayer. Po teh dveh avtorjih, je čustvena inteligentnost sposobnost pridobivanja in uporabe informacij čustvene narave, čustvovanja in čustvenega odzivanja. Čustvena pismenost in čustvena sposobnost sta zamenljiva izraza za označevanje relativne sposobnosti za doživljanje in pravilno obvladovanje čustev. Kratica za vse te izraze je EQ (emotional quotient). V tej vaji je udeleženka stara 21 let izvedla dejavnost Postopka sprejemanja odločitev. Pri tej vaji sem ugotavljala na katerih področjih čustvene inteligentnosti je udeleženka bolj uspešna pri postopku sprejemanja odločitev.

Kjučne besede: Čustvena inteligentnost, doživljanje čustev, obvladovanje čustev, sprejemanje odločitev.

Uvod

Čustva

Čustva organizirajo in uravnavajo posameznikove izkušnje na vseh področjih razvoja že v prvem letu življenja po rojstvu in služijo posameznikovemu prilagajanju na okolje na dva načina:

• Čustvena stanja spodbujajo vedenjske odzive na zunanje in notranje dogodke
• Čustveni izrazi pomagajo pri komunikaciji, usmerjajo pozornost drugih ljudi na lastno čustveno stanje

Čustva vplivajo na posameznikovo procesiranje informacij, pomagajo strukturirati dogodke v okolju, povzemati dogajanje zunaj in znotraj sebe. Čustva so temeljna sestavina posameznikovih temperamentnih značilnosti, ki so podlaga za razvoj osebnosti.

Čustvena inteligentnost

Fizična pot čustvene inteligentnosti se začne v možganih, zraven hrbtenjače. Tukaj v možgane vstopijo prvotni občutki, ki morajo nato potovati do sprednjega dela možganov, preden jih lahko razumsko izkusimo. Toda pred tem potujejo skozi limbični sistem, kjer doživimo čustva. Za čustveno inteligenco mora biti vzpostavljena učinkovita komunikacija med razumskim in čustvenim delom  možganov.

Središča, ki uravnavajo čustvovanje, so se razvila z možganskega debla. Pomembno vlogo pri čustvih igra tudi limbični sistem, ki obkroža možgane in končuje možgansko deblo. Poleg tega pa je za čustva pomembno tudi pravilno delovanje neokorteksa, ki vzdržuje celovitost čustvenega življenja, na primer sposobnost, da začutimo svoje občutke.
Čustvena inteligentnost je sposobnost izražanja, uravnavanja in prepoznavanja čustev pri sebi in drugih.

Elementarna čustvena pismenost se začne z razvojem sposobnosti, da se čustva imenujejo in izrazijo z besedami.

Izraz čustvena inteligentnost sta prva uporabila leta 1990 Salovey in Mayer. Opredeljujeta čustvene lastnosti, pomembne za uspeh. Te lastnosti so:

• Empatija
• Izražanje in razumevanje občutkov
• Nadziranje razpoloženja
• Neodvisnost
• Prilagodljivost
• Občutek priljubljenosti
• Reševanje medosebnih težav
• Vztrajnost
• Blagohotnost
• Prijaznost
• Spoštovanje

Po teh dveh avtorjih, je čustvena inteligentnost sposobnost pridobivanja in uporabe informacij čustvene narave, čustvovanja in čustvenega odzivanja. Ta sposobnost je v čustvenem delu možganov. Čustvena pismenost in čustvena sposobnost sta zamenljiva izraza za označevanje relativne sposobnosti za doživljanje in pravilno obvladovanje čustev. Kratica za vse te izraze je EQ (emotional quotient).

Izraz čustvena inteligentnost sta Solovey in Mayer izbrala kot nasprotnega umski inteligentnosti. Uveljavil se je tudi izraz čustveni količnik, ki označuje vrednost posameznikove čustvene inteligentnosti.

Čustveni koeficient ni sopomenka čustvene inteligentnosti. Čustvenega koeficienta ne bo nikoli moč izmeriti, vendar pa je zelo pomemben. Čustveni in inteligenčni koeficient si ne nasprotujeta, ampak se dinamično prepletata. Najpomembnejša razlika med njima je, da je čustveni koeficient precej manj določen s strani genov.

Čustvena inteligentnost glede na sposobnosti

Salovey in Mayer navajata 4 sestavine čustvene inteligentnosti:

• Sposobnost prepoznavanja čustev pri sebi in drugih
• Sposobnost razumevanja čustev
• Sposobnost uravnavanja čustev pri sebi in drugih
• Sposobnost uporabe čustev

Zavedanje sebe je temelj čustvene inteligentnosti.

Zelo pomembna je sposobnost nadziranja občutkov. Pomembno je obvladovanje čustev. To pomeni, da prilagajamo občutke, da ustrezajo okoliščinam, je sposobnost, ki nadgrajuje zavest o sebi.

Spodbujanje sebe: pomembna je sposobnost urejanja čustev, da služijo namenu, na primer večji zbranosti, spodbujanju in obvladovanju sebe ter ustvarjalnosti.

Prepoznavanje čustev drugih: ljudje, ki so nagnjeni k empatiji imajo večji posluh za znake iz družbenega okolja, ki namigujejo, kakšne potrebe ali zahteve imajo drugi.

Uravnavanje odnosov: ustvarjanje in ohranjanje medosebnih odnosov je spretnost uravnavanja čustev pri drugih.

Enega najbolj znanih seznamov čustvenih sposobnosti je sestavil Salovey. Zavzema pa poznavanje svojih čustev, obvladovanje čustev motiviranje samega sebe, prepoznavanje čustev pri drugih in urejanje odnosov.

Inteligentnost kot koncept so prenovili in ji dodali še jezikovne, matematične, logične in čustvene sposobnosti.

Vplivi na čustveno inteligentnost

Zelo veliko vlogo igra dednost. Vsak od nas podeduje nekatere lastnosti naših staršev. Nekatere so že v celoti določene, na druge pa lahko tudi vplivamo. Prav tako podedujemo temeljne potrebe – biološke, potrebe po varnosti, ljubezni, pripadnosti, varnosti spoštovanju in samoaktualizaciji. Te potrebe nam pomagajo in nas vodijo pri oblikovanju čustvene inteligentnosti, ki se razvija takrat, kadar iščemo načine, kako se spoprijeti z okoljem, da bi zadovoljili svoje temeljne potrebe.

Za razvoj čustvene inteligentnosti je potrebno tudi učenje. Učimo se, kadar nas doleti neka situacija in se iz nje kaj naučimo ali pa se učimo od drugih. Na takšen način spoznavamo sebe, spoznavamo kakšen je svet, ki nas obdaja. Na razvoj čustvene inteligentnosti vplivamo sami z našimi odločitvami.

Tretje vplive pa predstavljajo mehanski in kemični vplivi. Na čustveni razvoj lahko vplivajo tudi fizične in kemične spremembe. Na primer možganska okvara, tumor ali sama poškodba glave lahko povzroči jezo sovražnost, izgubo spomina… Nekatere kemične nepravilnosti pa se lahko podedujejo od staršev.

Metoda

Udeleženci: Punca, 21 let.

Pripomočki: priročnik 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligentnosti

Postopek sprejemanja odločitev – zahteva uporabo vsega, kar veš oziroma lahko izveš, da bi dobila, kar si želiš.

1. Določi, za kakšno odločitev gre.
2. Zavedaj se, kaj je zate pomembno (tvoje vrednote) in kaj hočeš doseči (tvoj cilj).
3. Preuči podatke, ki jih imaš. Priskrbi si nove podatke in jih prav tako preuči.
4. Naredi seznam vseh svojih možnosti.
5. Zapiši prednosti in pomankljivosti vsake izbire.
6. Odloči se.
7. Razvij načrt za uresničevanje svoje odločitve.

Rezultati

Rada bi odšla za poletje delat v Združene države Amerike. Rešnično o tem razmišljam že dalj časa in kmalu bo rok za prijavo. Torej imam še 10 dni časa za se odločit. V Ameriko si že dolgo želim iti in to bi bila najboljša priložnost, da mi dejansko uspe. Pridobila bi si veliko novih izkušen; naučila bi se boljše govoriti angleško, spoznala bi veliko novih ljudi, delala bi in s tem nebi rabla obremenjevati svojih staršev z finančnimi izdatki, prepotovala bi lahko veliko Združenih držav in končno vidla Miami, Los Angeles, New York… Vse to bi lahko s to odločitvijo dosegla.

Informacije, ki jih imam oziroma še potrebujem.

Premisliti: Premisliti morem, če se dajnsko upam spustiti v takšno dogodivščino. Malo me je strah. Ampak še zmeraj sem se dobro znašla v življenju in lahko sklepam, da bo tudi tokrat tako. Premisliti morem o tem, če se bo slučajno kaj zalomilo. Upam, da ne.

Govoriti z: Govoriti bi morala s svojimi starši, saj jim tega še nisem ravno omenila.

Prebrati: Prebrati bi morala bolj podrobno spletno stran agencije, ki mi bo omogočila odpotovati in delati v Ameriki.

Narediti: Vdeležila se bom predavanja na to temo. Prašala za podrobnejše informacije. Prijaviti bi se morala in plačati določen znesek za storitve kot so viza, certifikat da lahko opravljam delo v tujini, zavarovanja…

Možnosti in njihove prednosti in pomankljivosti.

Možnost: Grem za poletje delat v Združene države Amerike

Prednosti: Izboljšanje angleškega jezika. Spoznati veliko novih ljudi. Zaslužiti z delom nekaj več denarja. Potovati po mestih, ki sem si jih vedno želela ogledat. Okusiti ameriški stil. Postati bolj bogat človek glede izkušenj. Se naučiti odgovornosti in poskrbeti sama zase.

Slabosti: Daleč bom od doma za par mesecev. Lahko se kaj zalomi in ne bom težave znala rešiti sama. Plačati morem agenciji znesek za storitve.

Možnost: Ostanem doma in delam čez poletje v barih, kot sem to do sedaj počela vsako poletje.

Prednosti: Varnost toplega doma. Lažje gibanje, ker imam avto. Navajenost stalnosti.

Slabosti: Navajenost stalnosti. Vsako poletje ima isti postopek, nič pretresljivo novega se ne zgodi.

Čas za odločitev: torej… Grem delati za poletje v Združene države Amerike.

Načrt:

1. Šla bom na predavanje na to temo v torek 7.12.2010.
2. Povedala bom staršem, kaj sem se odločila ta vikend.
3. Prijavila se bom na agenciji in plačala znesek.
4. Poiskala bom na iternetu mesto in delo, ki mi ustrezata.
5. Ispite bom končala čim prej zato, da lahko čim prej odpotujem.
6. Letalska karta.
7. Pripravila bom kovček.
8. Šla bom v Združene države Amerike iskat svojo srečo.

Interpretacija

Torej Salovey in Mayer navajata 4 sestavine čustvene inteligentnosti katere sem že naznanila v uvodu. V vaji je udeleženka jasno prepoznavala svoja čustva ob odločanju. Pretehtala je vse možnosti, prednosti in pomankljivosti. Ima sposobnost razumevanja svojih čustev, saj se je zavedala ambivalentnega odnosa, ki ga je imela do svoje želje. Zelo si želi na potovanje, po drugi strani pa jo je strah potovanja. Ampak še vedno se je na koncu odločila, da tudi če jo je strah novega in neznanega, si ne bo dopustila, da ji strah prepreči novo nepozabno življensko izkušnjo. Uravnala je svoja čustva in pretehtala kaj je bolj pomembo in čemu strmi oziroma kaj si resnično želi. In ko je vse skupaj še enkrat premislila, je ugotovila, da se bo opravila na delo v tujino. Udeleženka spodbuja samo sebe, da naj je ne bo strah in da naj se odpravi novim izkušnjam naproti. Seveda v življenju se nikoli ne ve in vedno lahko pride do nepričakovanih dogodkov, samo če zaupaš vase in v svoje sposobnosti boš prebrodel tudi skozi najtežje preizkušnje. Odločitve, odločitve… nikoli niso lahke, še posebaj ne če nosijo velike posledice za naše življenje. Ampak v življenju je treba včasih reskirat in se podat v neznano, zato da bolje spoznamo sami sebe in ugotovimo tudi kaj nam je resnično pomembno v življenju. Če bodo ljudje živeli vedno v svojem »comfort zone« po vsej verjetnosti ne bodo spoznali sebe v popolnosti, kot pa če bi se poskusili podat v neznane pota življenja.

Odločitve, odločitve

Mačka je rekla Alici: »Če ne veš, kam greš,

 lahko tja prideš po katerikoli poti.«

PS. Žal ni ratalo, da bi šla letos v Ameriko, zato pa grem za celo poletje v London :)

Literatura:

Goleman, D. (2001). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša kot IQ.Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Schilling, D. (2000). 50 dejavnosti za razvijanje čustvene iteligence. Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti.

Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 

Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 

Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.

Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.