Povzetek
Samospoštovanje predstavlja vrednostni vidik pojma o sebi. Samospoštovanje se nanaša na učno uspešnost, socialno vrednost, telesne sposobnosti in na pomembna področja posameznikov. Mladostniki so razmeroma samozavestni, doživljajo in izražajo čustva ponosa, imajo optimističen pogled na življenje, pozitivni odnos do izobraževanja in dela, prepričani so, da so se sposobni spoprijemati z življenjskimi težavami. Namen vaje je bil pri konkretnem mladostniku preučiti koncept samozavedanja in stopnjo samospoštovanja s pomočjo Rosenbergove lestvice. Preizkus sem izvedla na devetnajstletnici, ki je mogla zraven odgovoriti še na vprašanje »Kdo sem jaz?«. Enako vprašanje sem postavila tudi deklici stari 8 let ter dvema odraslima osebama. Rezultati so pokazali, da se opisi udeležencev skoraj v celoti skladajo z raziskavami tujih znanstvenikov.
Ključne besede: mladostnik, odrasla oseba, Rosenbergova lestvica, samozavedanje, samospoštovanje
Uvod
Oblikovanje identitete je psihološki proces, kjer se posameznik opredeljuje glede tega, kdo je, kaj ceni, o ciljih in usmeritvah, ki so pomembni za njegovo prihodnost, pa tudi glede načinov, kako bo zastavljene cilje dosegel. Identiteta vključuje pojmovanje sebe kot:
- Od drugih ločenega, drugačnega posameznika, ne glede na to, koliko skupnih značilnosti ima z drugimi
- Istega in doslednega v času in celovitega (kot celoto osebnostnih značilnosti)
- Psihosocialno vzajemnost – ta se nanaša na doslednost med tem, kar posameznik zaznava, da je in tem, jar drugi zaznavajo in pričakujejo od njega.
Identiteta je vsaj delno povezana s socialno resničnostjo. Kot celovit konstrukt pa se ne razvije do mladostništva, saj zahteva razvite spoznavne, sociokognitivne sposobnosti, samostojnost in socialne izkušnje.
Spremembe v spoznavnih in sociokognitivnih sposobnostih se odražajo tudi na pojmovanju sebe, in sicer v smeri bolj celovitega, organiziranega in doslednega pojma o sebi, te spremembe pa predstavljajo podlago za razvoj enkratne osebnostne identitete.
Pojem o sebi in samospoštovanje
V obdobju poznega otroštva začno otroci opisovati sebe v smislu psiholoških značilnosti, kar pomeni, da skušajo povezovati pretekle in sedanje predstave o sevi v prihodnosti. V obdobju zgodnjega mladostništva te predstave še niso med seboj organizirano povezane, kajti včasih vsebujejo nekatere protislovne značilnosti. V srednjem in poznem mladostništvu se združijo v pojem o sebi. Pojem o sebi je niz lastnosti, sposobnosti, stališč in vrednot, za katere posameznik verjame, da ga opredeljujejo. Ta pojem o sebi v zgodnjem mladostništvu vsebuje več poudarka na lastnih socialnih vrlinah, medtem ko z starostjo vsebuje vedno več individualnih in moralnih atributov, prepričanj in načrtov za prihodnost.
Pojem o sebi je pomemben del v strukturi identitete.
Kdo sem jaz? (najpogostejši opisi)
Mulford in Salisbury (1964) sta na več kot 1000 odraslih dobila sledeče odgovore:
- 1. družinska vloga 70%
- 2. poklic 68%
- 3. zakonski status 34%
- 4. verska identiteta 30%
Ženske pogosteje kot moški uporabljajo družinske kategorije, moški pogosteje poklic in spol. Starostni opisi so pogostejši pri mlajših od 30 let in starejših od 70 let.
Montemayor in Eisen (1977) sta preučila koncept jaza pri 9-18 letnikih. Mlajši so se opisovali s telesnimi oznakami. V fazi konkretnih operacij so bili opisi bolj čustveno obarvani, navajali so več osebnih kvalitet. Mladostniki so bili bolj abstraktni in so se opisovali glede na ideologijo, prepričanja.
Samospoštovanje
Samospoštovanje predstavlja vrednostni vidik pojma o sebi. Samospoštovanje se nanaša na učno uspešnost, socialno vrednost, telesne sposobnosti, poleg tega pa tudi na nova pomembna področja posameznikov – na primer na intimna prijateljstva, privlačnost do nasprotnega spola, učinkovitost pri delu. Mladostniki so razmeroma samozavestni, doživljajo in izražajo čustva ponosa, imajo optimističen pogled na življenje, pozitivni odnos do izobraževanja in dela, prepričani so, da so se sposobni spoprijemati z življenjskimi težavami.
Med mladostniki obstajajo precejšnje individualne razlike v samospoštovanju. Tisti, katerim se spremembe dogajajo v nenormativnem času in ki so manj uspešni v šoli, imajo ponavadi nižje samospoštovanje. Podobno je pri bolj anksioznih mladostnikih, višje samospoštovanje pa imajo mladostniki iz družin z višjim ekonomskim statusom, verjetno zato, ker je slog starševstva v teh družinah bolj avtoritativen kot v družinah z nižjim ekonomskih statusom. Vzgojne tehnike se namreč povezujejo z nizkim samospoštovanjem.
Samospoštovanje se razvija v kontekstu socialne interakcije, v katerem posameznik zaznava sebe kot pomembnega/nepomembnega drugim ljudem. Povečuje se preko majhnih dosežkov, ki jim pripisuje vrednost sam ali pa jim pripisujejo vrednost drugi. Zaradi tega se samospoštovanje povezuje pozitivno povezuje z psihosocialno prilagodljivostjo.
Mladostniki z visokim samospoštovanjem so prilagodljivi v odnosu z drugimi ljudmi in priljubljeni. Znajo sprejeti neuspeh, so vzorniki drugim, ne podlegajo toliko pritiskom vrstnikov, verjamejo vase, so pripravljeni poskusiti neke nove stvari, cenijo svoje življenje itn. Mladostniki z nizkim samospoštovanjem pa so razmeroma osamljeni in izolirani v kontekstu vrstniških skupin, so napeti in manj spretni v socialnih interakcijah. Navadno so bolj nagnjeni k temu, da radi ustrežejo drugim, so zato bolj vodljivi in konformistični.
Samospoštovanje pogosto obravnavamo kot pokazatelj mentalnega zdravja. Visoko samospoštovanje v otroštvu korelira z zadovoljstvom v kasnejšem življenju. Nizko samospoštovanje povezujemo z depresijo, slabšo prilagojenostjo v šoli in v socialnih odnosih.
S samospoštovanjem se povezuje tudi samopodoba in občutek lastne vrednosti.
Samospoštovanje lahko krepimo na več načinov. Z dobrimi vzorniki, da smo čim bolj pozitivno naravnani, da si postavljamo in dosegamo cilje, razvijamo talente, interese ter smo odgovorni za svoje izbore. Slabimo ga, kadar se primerjamo z drugimi, se ponižujemo, zlorabljamo droge ter uporabljamo negativni samogovor.
Namen vaje
Namen vaje je bil pri konkretnem mladostniku preučiti koncept samozavedanja in stopnjo samospoštovanja s pomočjo Rosenbergove lestvice.
Metoda
Udeleženci
Mladostnica katero sem preučevala je stara 19 let, deklica ki je odgovarjala na vprašanje kdo sem jaz? je bila stara 8 let in je bila ženskega spola, odrasla oseba št. 1 je bila stara 53 let in je bila moškega spola, odrasla oseba št.2, pa je bila stara 50 let in je bila ženskega spola.
Pripomočki
Za pripomoček sem uporabila Rosenbergovo lestvico samospoštovanja, katero je reševala mladostnica in pa tudi list z vprašanjem »Kdo sem jaz?«, katerega so izpolnili vsi štirje udeleženci.
Postopek
List z vprašanjem »Kdo sem jaz?« sem sprva podala udeleženki, ki je sodelovala pri izvedbi vaje. Pojasnila sem ji, zakaj izvajam takšno vajo ter čemu je namenjena. Ko mi je odgovorila na vprašanje, sem jo prosila če bi lahko izpolnila tudi vprašalnik. Po opravljenem pogovoru z mladostnico, sem list z vprašanjem »Kdo sem jaz?« dala še dvema odraslima osebama in enemu otroku.
Rezultati
Samoopis mladostnice:
Moje ime je Ana. Imam 19 let. Sem blond. Sem vedno za hece. Rada sem v družbi. Sem vedno pripravljena pomagat. Sem tečna. Sem vesele narave. Sem prekmurka.
Samoopis otroka:
Jaz sem Laura. Sem stara 8 let in hodim na Osnovno šolo Lucija. V šoli sem pridna. Doma s svojim bratom Lukcem velikokrat nagajam. Imam ribico Bibo. Doma imam veliko igrač.
Samoopis odraslega moškega:
Sem Pinkopalinko. Sem moški. Sem podjetnik. Sem oče dveh hčerk. Sem tisti, ki use popravi. Sem tisti, ki vedno teži. Sem vedno pripravljen na žur. Rad smučam in jadram.
Samoopis odrasle ženske:
Sem Ponkopalinka in sem žena. Sem mama. Delam kot samozaposlena. Imam rada jagode. Rada sem na morju. Sovražim hinavce. Pečem dobro makovo potico. Imam želvo. Sem zadovoljna sama s seboj.
Rezultati Rosenbergove lestvice:
1. Sem vsaj toliko vredna /vreden kot drugi: (odgovor B: točke: 2)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
2. Imam številne dobre lastnosti: (odgovor B: točke: 2)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
3. Čutim, da sem “zguba”: (odgovor C: točke: 2)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
4. Sposoben/ sposobna sem delati enako dobro kot večina drugih ljudi: (odgovor B: točke: 2)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
5. Ni veliko stvari na katere sem lahko ponosen / ponosna: (odgovor A: točke: 0)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
6. Do sebe sem pozitivno naravnan / naravnana: (odgovor C: točke: 1)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
7. Sem zadovoljen / zadovoljna s sabo: (odgovor B: točke: 2)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
8. Želim si, da bi se lahko bolj spoštoval/ spoštovala: (odgovor A: točke: 0)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
9. Včasih se počutim nekoristen / nekoristna: (odgovor A: točke: 0)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
10. Včasih mislim, da nisem za nobeno rabo: (odgovor A: točke: 0)
a) se močno strinjam
b) se strinjam
c) se ne strinjam
d) se močno ne strinjam
Če seštejemo skupaj točke, dobimo 22 točk.
Interpretacija
Samospoštovanje in razvoj identitete se skozi različna starostna obdobja razvija in tudi precej spreminja, zato ni presenečenje dejstvo, da so se opisi različno starih ljudi na vprašanje »Kdo sem jaz« tako močno razlikovali.
Mladostnica se je na začetku oprla na svoja leta in na videz. Oprla se je predvsem na svojo socialne vrednote in kasneje iz kje je doma. Deklica stara 8 let se je oprl na materialne dobrine, kot so njena ribica, ingrače in se opisala s pridevnikom »pridna«. Odrasli osebi pa sta obe poudarjali družino in njihovo vlogo v družini ter njihove hobije in v čem sta dobra.
Odrasla oseba št.1 je v svojem opisu podala prvo to, da je moški in to, da je podjetnik kar se sklada z skladu z znanstvenimi raziskavami Mulforda in Salisburyja (1964). Odrasla oseba št.2 pa je poudarila prvo družinske vrednote in sicer, da je žena in da je mama kar se tudi sklada s raziskavami Mulforda in Salisburyja (1964). Pri opisih obeh odraslih so se pri omembi starosti tudi skladali z raziskavami zgoraj navedenih avtorjev. Tako pripadnik moškega, kot tudi ženeskega odraslega spola, nista navedla svoje starosti, kar sovpada z izjavo, da so starostni opisi pogostejši pri ljudeh starih pod 30 in nad 70 let. To dejstvo pa še dodatno potrjuje ugotovitev, da sta tako deklica kot tudi mladostnica svojo starost v opisu navedla.
Mladostnica je pri preizkusu želela sodelovati, vendar pa je imela težave s tem kako naj odgovori na vprašanje »Kdo sem jaz?« saj ni razumela dobro na kaj naj bi se le-to nanašalo. Odgovorila sem ji naj se opiše takšno kakšno misli da je ter da ne obstajajo napačni odgovori na to vprašanje. Potem je na list odgovorila na vprašanje in kasneje rešila še Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Če pogledamo samoopis mladostnice, kar precej ustreza ugotovitvam raziskovalcev Montemayor in Eisen. Opisi so bolj čustveno obarvani, navedene so osebne kvalitete (vedno sem pripravljena pomagat, vesele narave, vedno za hece), ni pa se toliko opisovala na neko ideologijo. Glede na Rosenbergovo lestvico samospoštovanja pa je dosegla 22 točk. Rezultat od 15 – 25 točk naj bi kazal visoko samospoštovanje in mladodostnica spada v to kategorijo. Mladostnica ni bila toliko presenečena saj je zadovoljna sama s seboj. Rekla pa je, da pridejo trenutki v življenju, ko se vsak kdo počuti kdaj pa kdaj nekoristnega – odvisno od situacije.
D. Kobal – Palčič je na vzorcu slovenskih sedmošolcev in dijakov drugega letnik gimnazij ugotovila, da se dijaki bolj cenijo kot učenci. Med dekleti in fanti avtorica ni odkrila precejšnjih razlik, te se bolj pojavljajo pri mladostnikih v zahodnoevropskih in severnoameriških državah, kjer imajo dekleta nižje samospoštovanje kot fantje. Primerjava med slovenskimi, francoskimi in britanskimi mladostniki je pokazala, da imajo slovenski mladostniki višje samospoštovanje, kljub temu pa imajo bolj negativen pojem o sebi ( lahko gre za to, da želijo z visokim samospoštovanjem prikriti slabo mnenje o sebi ali pa, da je pojem o sebi ločen konstrukt v primerjavi s samospoštovanjem).
Literatura
- Zupančič, M (2004). Razvoj identitete in poklicno odločanje v mladostništvu. V : L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.) Razvojna psihologija (str.571-574)
- Reasoner,R.W in Dusa,G.(1999). Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov. Ljubljana:Inštitut za razvijanje osebne kakovosti
Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci!
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake.
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
