Povzetek
Življenjsko obdobje zgodnje odraslosti zaznamuje veliko število pomembnih dogodkov, ki spremenijo posameznikovo življenje in njegovo osebnost. Prehod tridesetih let je perioda zgodnje odraslosti in za posameznika predstavlja ponovno vrednotenje življenjske strukture ter oblikovanje strukture za nadaljnja življenjska obdobja. Mladi odrasli prvič v življenju gleda nazaj in si postavlja vprašanja o svoji uspešnosti. Značilnost tega obdobja je, da življenje postane bolj resno, restriktivno in bolj realistično. V tej vaji sem s preizkušancem starim 29 let, izvedla polstrukturirani interviju za ugotovitev znakov krize tridesetih let. Po speljanem polstrukturiranem intervijuju preizkušanec ni kazal znakov krize tridesetih let.
Življenjsko obdobje zgodnje odraslosti zaznamuje veliko število pomembnih dogodkov, ki spremenijo posameznikovo življenje in njegovo osebnost. Prehod tridesetih let je perioda zgodnje odraslosti in za posameznika predstavlja ponovno vrednotenje življenjske strukture ter oblikovanje strukture za nadaljnja življenjska obdobja. Mladi odrasli prvič v življenju gleda nazaj in si postavlja vprašanja o svoji uspešnosti. Značilnost tega obdobja je, da življenje postane bolj resno, restriktivno in bolj realistično. V tej vaji sem s preizkušancem starim 29 let, izvedla polstrukturirani interviju za ugotovitev znakov krize tridesetih let. Po speljanem polstrukturiranem intervijuju preizkušanec ni kazal znakov krize tridesetih let.
Ključne besede: Zgodnja odraslost, kriza tridesetih let, polstrukturirani interviju, preizkušanec
Uvod
Življenjsko obdobje zgodnje odraslosti zaznamuje veliko število pomembnih dogodkov, ki spremenijo posameznikovo življenje in njegovo osebnost. Med take, za razvojno obdobje značilne dogodke, uvrščamo razvoj intimnega razmerja, zapuščanje matične družine, poroko, nosečnost, rojstvo otrok, vstop v svet dela in podobno. Osebnostni razvoj je odvisen od posameznikovih izkušenj, življenjskih dogodkov in lastnosti njegove osebnosti. Nekatere sodobne teorije razvojne psihologije pripisujejo osebnostni razvoj življenjskim dogodkom, s katerimi se posameznik v življenju sooči.
Takšna je tudi teorija Daniela Levinsona, ki poudarja, da normativno krizni model ni teorija osebnostnega razvoja v odraslosti, ampak je študija razvoja posameznikove življenjske strukture. Osrednji pojem njegove teorije je življenjska struktura. Življenjska struktura je kombinacija med seboj povezanih socialnih vlog, ki so prilagojene posameznikovi osebnosti, izkušnjam in spretnostim (Alexander, Langer, 1990). Življenjsko strukturo bi lahko imenovali tudi temeljni vzorec posameznikovega življenja. Gradi se okoli dela, poklica in družine, lahko pa se veže tudi na druga, za posameznika pomembna področja, npr. šport, religijo. Življenjska struktura izraža posameznikove prioritete in vzorce življenja. Življenjska struktura naj bi bila nekakšen mediator odnosov med posameznikom in njegovim okoljem. S spreminjanjem življenjskih okoliščin se spreminja tudi življenjska struktura. Levinson navaja (Wrightsman, 1994), da življenjska struktura ni permanentna, ampak se spreminja vsakih sedem ali osem let. Levinson trdi, da so periodične spremembe nujne za eksistenco posameznika in človeške vrste, zaporedje razvojnih faz življenjske strukture pa je univerzalno. Levinson meni, da je človekovo življenje razdeljeno na obdobja. Vsako življenjsko obdobje traja približno 25 let. V vsakem obdobju je več razvojnih period. Značilnost vsake periode je določen biopsihosocialni značaj. Nova perioda življenja se začne, še preden se stara perioda zaključi. Med obdobji in med periodami so prehodna obdobja, ki trajajo 5 let, rezultati pa kažejo tudi na zamik 2 let v obe smeri. V posameznikovem razvoju se izmenjujejo periode izgradnje strukture in periode spreminjanja strukture. Levinson navaja, da vsako obdobje življenja sestavlja vhodna struktura, prehodna perioda in kulminacija oz. ustalitev življenjske strukture. Temu sledi prehodno obdobje, ki vodi k naslednjemu življenjskemu obdobju. Najpomembnejša naloga prehodnih obdobij je ponovna ocena dotedanje življenjske strukture in raziskovanje novih možnosti za spremembo in premik k novim pomembnim odločitvam, ki bodo prispevale k spremembi strukture. Pomen prehodnih obdobij je zaključevanje dotedanje življenjske strukture in začenjanje nove. Levinson je življenje posameznika razdelil na 4 obdobja. To so: predodraslost (od rojstva do 22. leta), zgodnja odraslost (od 17 do 45 let), srednja odraslost (od 40 do 65 let) in pozna odraslost (od 60. leta naprej). Obdobje zgodnje odraslosti je po Levinsonu razdeljeno na prehod v zgodnjo odraslost (od 17 do 22 let), vstop v zgodnjo odraslost (od 22 do 28 let), prehod tridesetih let (od 28. do 33. leta) in kulminacijo zgodnje odraslosti (od 33 do 40 let).
Prehod tridesetih let je torej tretja perioda zgodnje odraslosti in za posameznika predstavlja ponovno vrednotenje življenjske strukture ter oblikovanje strukture za nadaljnja življenjska obdobja. Mladi odrasli prvič v življenju gleda nazaj in si postavlja vprašanja o svoji uspešnosti. Značilnost tega obdobja je, da življenje postane bolj resno, restriktivno in bolj realistično. Spremembe in raziskovanje možnosti, značilno za pozna dvajseta leta, postanejo nujne. Življenje mladega odraslega v tem obdobju postane bolj urejeno. Izgradi si notranji način življenja. Levinson navaja, da je za to obdobje značilnih nekaj pomembnih korakov, ki jih lahko naredi mladi odrasli. Ti ključni koraki so npr. sprememba poklica, odločanje o poroki, o družini, o nakupu bivališča (Gormly, Brodzinsky, 1993).
Namen vaje
Na konkretnem posamezniku s pomočjo polstrukturiranega intervjuja ugotoviti ali doživlja t.i. krizo tridesetih let.
Metoda
Udeleženec:
Moški, 29 let
Pripomočki:
Polstrukturirani intervju Prehod 30 let
Postopek:
Udeleženec ustno odgovarja na zastavljena vprašanja.
Rezultati
Izobrazba: Strojni tehnik
Stan: Vezan, vendar ne še poročen
Živi: Kot podnajemnik pri tujih ljudeh
Otroci: Nima otrok
Zaposlitev: Študira
1. Ali lahko navedete nekaj ciljev, ki jih želite doseči?
Naraščaj – imeli otroke. Zgraditi hišo. Kupiti dober motor. Ostat v dobrih odnosih s prijatelji.
2. Ali menite, da ste dosegli večino ciljev, ki ste si jih doslej zastavili?
Da, vse.
3. Kako zadovoljni ste s svojim življenjem?
Sem zelo zadovoljen.
4. Kako ocenjujete svoj nivo aktivnosti?
Sem zelo aktiven.
5. S čim se ukvarjate v prostem času?
Šport, pijančevanje, dobra hrana.
6. Ali menite, da imate dovolj prostega časa?
Imam preveč prostega časa.
7. Ali imate prijatelje? Kaj počnete skupaj?
Da. Se ukvarjamo s športom, jemo in pijemo – se družimo med prehranjevanjem v domačem okolišu.
8. Ali menite, da imate dovolj časa za druženje s prijatelji?
Da.
9. Kako poteka vaš dan? Kaj delate dopoldan, kaj popoldan in kaj zvečer?
Dopoldan – kava in študijske obveznosti
Popoldan – kosilo, počitek
Zvečer – večerja, televizija ali pijača v družbi prijateljev
10. Kako ocenjujete svoje počutje?
Počutim se odlično.
11. Kako ocenjujete svoje zdravje?
Sem popolnoma zdrav.
12. Ali pri sebi opažate kakšne telesne spremembe v zadnjem času? Kaj opažate?
Eno luknjo na pasu povečan obseg pasu – lagodno življenje (veseli december).
13. Ali ste zadovoljni s svojim finančnim položajem?
Sem popolnoma zadovoljen.
14. Če bi lahko karkoli spremenili, kaj bi to bilo?
Malo večje stanovanje – eno sobo več.
15. Za kaj se počutite v svojem življenju najbolj odgovorni?
Za to, da sebi in svojim bližnjim zagotovim blagostan, zdravje in nasplošno dobro počutje.
16. Kaj vas skrbi?
Iskreno? Podgana v garaži, ker se je ne morem znebit.
17. Česa ste veseli?
Ko mi punca ne teži, dobre hrane, kvalitetnega izkoriščanja prostega časa s športom, popivanja…
18. Česa vas je strah?
Nezmožnosti preživljanja svojih staršev v prihodnosti, ko ne bodo mogli več skrbeti zase.
Interpretacija
V raziskavah pogosto navajajo, da imajo pripadniki prehoda 30 let finančne težave. Pripadniki tega obdobja navajajo, da imajo premajhne osebne dohodke in da z denarjem, ki ga prejemajo za svoje delo, ne morejo zadovoljiti potreb družine in samega sebe. Pojavlja se tudi težnja po izboljšanju standarda. Mladi odrasli so razočarani nad politiko države in še posebej nad socialnim stanjem v njej. Navajajo oderuške kredite, draga stanovanja in podobno. Preizkušanec pa v mojem preizkusu navaja, da je poplnoma zadovoljen s svojim finančnim položajem. Odgovor je verjetno skrit v temu, da bo preizkušanec zelo kmalu diplomiral in dobil službo, zato se verjetno ne obremenjuje s svojim finančnim stanjem. S svojo punco narčtujeta otroka, vendar do takrat bo preizkušanec že imel službo in meni, da takrat ne bo teh težav.
Med konkretnimi cilji, ki jih mladi odrasli navajajo, prevladujejo cilji, kot so nakup stanovanja, avtomobila. Tudi moj preizkušanec si želi nekoliko večje stanjovanje in pa seveda zraven večjega avta tudi boljši motor. Velik delež pripadnikov te dobe si želi novo, večje stanovanje, ker trenutno živijo v neustreznih življenjskih pogojih, s čimer je povezano tudi načrtovanje družine. Kar nekaj pripadnikov v svojih odgovorih poudarja, da si želijo otroke, vendar morajo najprej poskrbeti za ugodne življenjske pogoje in stanovanje, ki bi ustrezalo družini. Morda bi takšne vsebine lahko povezali z dejanskim stanjem v državi, ki mladim odraslim ne ponuja ugodnosti pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev. Seveda se moj preizkušanec s tem strinja, vendar se s tem ne preobremenjuje, saj meni, da mu bo družina lahko nekoliko pomagala pri shajanju, ko bo dejansko imel otroka.
Mladi odrasli pogosto navajajo, da imajo premalo časa. Zaradi zaposlenosti z vlogami, ki jih razvojno obdobje nalaga mlademu odraslemu, nimajo časa, ki bi ga lahko porabili po svoji presoji. Pogosto poročajo, da jim primanjkuje časa za ukvarjanje s hobiji in časa, ki bi ga lahko porabili samo zase. Preizkušanec teh težav ne navaja verjetno zato, ker še ni redno zaposlen saj je še študent in se bo verjetno s takšnimi težavami srečeval, ko bo začel redno službo. Preizkušanec ne kaže nobenih znakov krize tridesetih let.
Literatura
- Cecić Erpič, S. (1996). Razvoj pojma o človeku v zgodnji odraslosti in kriza tridesetih let. Psihološka obzorja .
Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci!
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake.
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
