Raziskava preučuje vlogo dveh osrednjih vidikov družinskega življenja – dohodek in socialna podpora – pri napovedovanju sreče in spremembe občutka sreče v vsakdanjem življenju med 274 poročenimi odraslimi osebami v 10-letnem obdobju. Avtorji so uporabili hierarhično linearni model s katerim so raziskali odnos med dohodkom in občutkom sreče. Dohodek ima majhen pozitiven vpliv na občutek sreče, kateri se zmanjša, ko dohodek zvišamo. V nasprotju pa je družinska podpora, ki je bila merjena s tremi lestvicami, in sicer kohezija, izražanje čustev ter konfliktnost, pokazala veliko pozitivno povezavo s občutkom sreče, tudi po manipuliranju spremenljivke dohodka. Družinska podpora je veliko bolj korelirala z občutkom sreče, ko je bil dohodek nižji, kot pa ko je bil dohodek višji. Sprememba v družinski podpori je pozitivno korelirala s spremembo občutka sreče, medtem sprememba v višini dohodka ni povezana z občutkom sreče. Ugotovitve raziskave kažejo, da se občutek sreče lahko spremeni ter poudarjajo kako pomembno je raziskovanje vloge družinskih interakcij, ki takšno spremembo omogočajo.
V članku mi je bila najbolj všeč teza, ki zagovarja, da je podpora družine najboljši napovednik sreče v življenju posameznika tudi ko manipuliramo spremenljivko dohodka bodisi na nižjega bodisi na višjega. Pomembno je le, da ima posameznik zagotovljene osnovne biološke in socialne potrebe. Torej je podpora družine in socialnega okolja veliko bolj pomembna pri doseganju sreče in zadovoljstva v vsakdanjem življenju kot pa dohodek sam. Današnja kapitalistična družba pa nas želi prepričati ravno v nasprotno. Rezultate raziskave bi lahko aplicirala na slovenski narod, ki je relativno srečen v vsakdanjem življenju, ne glede na krizne ekonomske razmere, saj ima podporo družine in širšega socialnega okolja.
Kritična sem predvsem do tega, da je bilo v zajetem vzorcu relativno majhen procent posameznikov iz skupine nižjega socialno-ekonomskega statusa. Po tem takem bi lahko bili rezultati vpliva prihodkov na srečo v življenju nekoliko drugačni. V raziskavi bi bilo potrebno razširiti vzorec na več etničnih skupin ter predvsem več ekonomsko različnih vzorcev. Posledično bi bili rezultati bolj verodostojni in bi lahko sklepali na celotno populacijo. Testi, s pomočjo katerih so ugotavljali občutek sreče pri posameznikih, so bili bazirani na samooceni posameznika. Takšni rezultati bi lahko tudi bili posledica odgovarjanja s socialno zaželjenimi odgovori.
Misel, ki me je najbolj pritegnila, je ta, da se pozitivna povezava med denarjem in srečo občutno zmanjša pri višjih ravneh dohodka. To pomeni, da sta prihodek in sreča najmočneje povezana pri skupini z nižjo ravnjo dohodka. Višji dohodek pa korelira z le minimalnim povečanjem spremenljivke sreče v vsakdanjem življenju (Diener & Biswas-Diener, 2002). Posledično bi to pomenilo, da z zadovoljenimi osnovnimi biološkimi in socialnimi potrebami, so ljudje iz nižjega in srednjega ekonomsko-socialnega sloja veliko bolj srečni kot tisti iz višjega. Kar je zelo zanimiva ugotovitev glede na današnje kapitalistične razmere in sistem, ki nas želi prepričati, da je kapital najbolj pomemben.
Članek ima veliko uporabno vrednost, saj so izvedli longitudinalno študijo, ki je trajala 10 let z relativno nizkim upadom udeležencev raziskave skozi leta. V raziskavi so avtorji uporabili različne teste za ugotavljanje občutkov sreče, družinske podpore, ki se je delila na kohezivnost, izražanje čustev ter konfliktnost v družinskih interakcijah. Raziskava je pomembna predvsem zato, ker nazorno prikazuje spreminjanje občutka sreče v vsakdanjem življenju skozi čas glede na dohodek in družinsko podporo.
Ključno sporočilo raziskave je, da denar le ni toliko pomemben zato, da so ljudje srečni v vsakdanjem življenju, temveč da je bolj pomembna podpora družine in socialnega okolja za naše vsakodnevno blagostanje.
Vir
North, R. J., Holahan, C. J., Moos, R. H. and Cronkite, R. (2008). Family Support, Family Income, and Happiness: A 10-Year Perspective. Journal of Family Psychology. 22(3):475-483.
Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci!
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake.
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.
